Digital Life Design 2008

Hudi časi regulirajo trg

Digital Life Design je naslov konference, s katero akademik, poslovnež in vizionar dr. Hubert Burda demonstrira svojo pravo moč in vpliv. Sto predavateljev, sto vplivnežev, modrecev in uspešnežev z vsega sveta. Večina med njimi je na spiskih »stotih, petdesetih, tridesetih, celo desetih naj mož ali žena današnjega časa« po izboru uglednih svetovnih revij.
Aenne Burda je bila kraljica ženske mode. Poraženi in osiromašeni Nemčiji je vrnila samozavest s preprosto a genialno idejo – s krojnimi polami v ženskem magazinu je prav vsakemu dekletu omogočila, da si samo sešije modno obleko in kljub takratni povojni mizeriji naredi urejen in privlačen vtis. Burda magazin je postal že v petdesetih letih kultni ženski časopis celo pri nenemških bralkah.
Danes vodi Aennin oseminšestdesetletni sin Hubert medijski koncern z 260 magazini v Evropi, Rusiji in Aziji, z lastnimi tiskarnami, radijskimi, televizijskimi in marketinškimi hišami ter več kot sedem tisoč zaposlenimi. Kako naj odgovori na izziv tretjega tisočletja, ko se zdi, da je tiskanim medijem in celo televiziji potekel čas?

Digital Life Design je naslov konference s katero akademik, poslovnež in vizionar dr. Hubert Burda demonstrira svojo pravo moč in vpliv. Sto predavateljev, sto vplivnežev, vedežev in uspešnešev iz vsega sveta. Večina med njimi je na spiskih »stotih, petdesetih, tridesetih, celo desetih naj mož ali žena današnjega časa« po izboru uglednih svetovnih revij. Petindvajset moderatorjev, petindvajset Burdinih urednikov, ki poznajo vse in znajo vprašati vse. Neverjetna koncentracija izkušenj, znanja in vizij v le dveh DLD dneh v konferenčnih dvoranah WKB Bank v Munchenu. Udeležba je brezplačna vendar le z vabilom. Prvo leto ni bilo več kot sto udeležencev, naslednje leto dvesto, lani štiristo, letos skoraj tisoč štiristo. Če nisi na spisku povabljenih, te ni. Digitalni svet prihodnosti bo seveda drugačen s povsem novimi mediji, igračami in navadami. A bolj kot kdajkoli bo potrebno in bo cenjeno znanje, vedenje, vizije in ideje, ustvarjalnost, somišljenje, servis, razumevanje in pomoč. Prav nič pomembno ni preko katerega medija ali vehicla se bodo pretakale informacije, tiskane, elektronske ali spiritualne. Nekdo jih bo vedno ustvarjal, sestavljal, oblikoval, urejal, razpošiljal, in Burdin medijski trust bo zraven. V Evropi, Aziji, Afriki, kjerkoli.

Poročati o ognjemetu vizij, provokacij, kontraverzij, presenetljivih dejstev in idej je jalov posel. Vsak povzetek je nujno izbor in avtorska torej subjektivna redukcija. Najmočnejši vtis je pravzaprav, da se ob vsem pompu, ki smo ga ob prelomu tisočletja počeli, pravzaprav šele sedaj začenjamo počasi zavedati, kako dramatično drugačno bo stoletje, v katerega vstopamo. Saj se tudi zeitgeist devetnajstega ali dvanajstega stoletja ni zaznal 1809 leta, ko je gospod Morse izumil telegrafsko abecedo ali 1906 ko je Lee de Forest naredil prvo elektronko, in sta oba spremenila svoj vek.

Prelom bo dramatičen. Kritično bo že leto devet, letošnje naj bi še reševala kitajska olimpijada in ameriške volitve, ko se bo velika miselna, medijska, finančna in marketinška pretumbacija zanesljivo zgodila. Pravijo. V skupini svetovnih vodilnih G-7 naj bi med vsemi evropskimi bogataši ostala le Velika Britanija. Nemčijo, Francijo, Italijo in Španijo bodo zamenjale Kitajska, Indija, Brazilija… Nov svet.
Bistri fantje o novih trgih
Joe Schoendorf, Accel, član in strateški partner World Economic Forum: Več kot pol svetovne populacije je starih pod 25 let, nikoli niso živeli v svetu brez interneta! Mediji so povsod. Na svetu je 3 milijarde mobilnih telefonov. Hitro bo tu čas, ko bo več videokamer kot ljudi.
Martin Sorrell, izvršni predsednik družbe WPP, ene največjih svetovnih komunikacijskih skupin: »Več denarja je nujno investirati v online marketing, posebej na Kitajskem, v Indiji, Srednji in Vzhodni Evropi.« Samo deset odstotkov oglaševalskega denarja je namenjenih digitalnemu oglaševanju. Uporabniki preživijo 20 odstotkov časa na spletu, kar ni sorazmerno. Digitalno oglaševanje je trg bodočnosti.
Na provokativno vprašanje odličnega moderatorja Davida Kirkpatricka, urednika magazina Focus, kje bi želel živeti, če bi bil star 25 let, Martin Sorrell odgovarja – v Pekingu, Bangaloreju ali Šanghaju. In Afrika je celina bodočnosti, tam zdaj že zelo uspešno dela veliko Kitajcev.
Yossi Vardi, soorganizator DLD in eden najuspešnejših izraelskih podjetnikov: »Kakovost dela in kreativnost v Romuniji, Bolgariji, Rusiji so v izjemnem porastu. Geografska vprašanja so še vedno zelo pomembna, tudi v digitalno povezanem svetu, a Turčija, ki ji odrekajo vstop v Evropo, je obljubljena dežela – mlada je in odpira vrata v muslimanske države.«
Surfanje po rizičnem
Ali mednarodni investitorji spoštujejo poslovne kulture podjetij, v katera vlagajo? Kako se odločajo, kje so največji riziki, kako jih minimalizirajo? Kakšni bodo trgi čez nekaj let, se res piše tako slabo?
Morten Lund je že zgodaj investiral v Skype, star 35 let pa je imel znatne deleže v 80 družbah. Ne investira samo v pornografijo, v orožje in bedake. Trdi, da »hudi časi regulirajo trg. V recesiji samo strastni podjetniki vodijo svoj posel, svetovalci se umaknejo v varno zavetje zanesljivih poslov. Nimam recepta, ne znam nehati investirati.«
Postal je založnik in pred novim letom kupil največji danski časopis, ker jim je šlo slabo. Stari naročniki so ga brali do smrti, mladi pa ga niso kupovali. Naredil bo brezplačnik, časopis ima odlične novinarje, ostre komentarje, jasna stališča. Mlade pa bo pritegnil preko interneta, tudi za oglase ga ne skrbi.
Neprijetne zgodbe
Ko se nekomu zgodi huda kršitev človekovih pravic, najprej logično pomisliš, da bi tožil kršitelja. Pa se ne da, ker so vsi sodniki že zaprti. Imajo svoje opazovalce »raziskovalce«, ki intervjuvajo žrtve in pripravijo poročila, Human Rights Watch pa jih objavi, kjer le more, v medijih, v direktni pošti, na spletu, na plakatih. Njihov glavni nasprotnik so vlade v državah, kjer kršijo človekove pravice.
Tak primer je bila objava na prvi strani Washington Posta o skrivnih zaporih CIE. CIA je prepričala urednike, da niso objavili države, kjer so ta taborišča. Human Rights Watch je zadevo raziskal in objavil na svoji spletni strani imena Poljske in Romunije. Vlada ZDA je bila potem prisiljena ta taborišča zapreti.
Sto res »vročih« predavateljev v dveh dnevih je velik zalogaj tudi za poslušalce in vsega ni bilo mogoče spremljati. Med predavatelji je bil tudi Andrej Nabergoj, vodilni v podjetju Noovo, ki raziskuje in spreminja načine, kako ljudje odkrivajo spletne vsebine, je pa tudi aktiven v mednarodnih združenjih mladih podjetnikov.