• 6.6. 2005 • 

Western Union, največja svetovna družba za transfer denarja, je svoj regionalni center preselila z Dunaja v Zagreb, od koder bo odslej poleg Hrvaške pokrivala Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno goro, Kosovo, Makedonijo in Albanijo.
Coca-Cola ukinja svoje regionalne centre v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Sofiji, Bukarešti, Skopju, Tirani in Atenah in vse jugovzhodne trge podreja novemu nadregionalnemu centru v Carigradu. Slovenija pod novo regungo sodi pod dunajsko komando.
Potem ko je portoroški Zlati boben zavzel dominantno pozicijo v Novi Evropi in zasedel svoje mesto tudi na globalni sceni, se je zbudila ambicija za vodilno marketinško pozicijo v jugovzhodnem, balkanskem ali adriatskem regionu, kakor se pač komu lepše sliši. Na Dunaju so tudi z bruseljsko pomočjo (denarjem) organizirali že tretji Euroforum, ki naj bi v še nerazsvetljene JV evropske regije ponesel luč evropskega marketinškega znanja in izkušnje.
V Atenah sta bili v maju hkrati kar dve »South-East« marketinški prireditvi, Marketinški Forum in Marketing Expo, z dvema različnima organizatorjema, na dveh različnih lokacijah, a v velikem delu z istimi predavatelji. Atene so vendar po olimpijskih igrah in Helenini zmagi na Evrosongu jugovzhodna evropska prestolnica!
Hrvati bi radi v Dubrovniku uveljavili mednarodni festival marketinških dogodkov Event, Srbi pa na novo postavili festival festivalov BeogrAD, pa jim nekako ne gre.
Evropski jugovzhod od Kolpe do Črnega morja je še v mnogočem nikogaršnja zemlja, čeprav se bitka zanjo že nekaj časa resno razplamteva. Še posebej potem ko je postalo povsem jasno, da bo petinšestdesetmilijonski trg prej ali slej na tak ali drugačen način polnopravno ali kot protektorat pripadel Evropski uniji. Skupaj s Turčijo se njegova teža podvoji. Kdo bo na tem zadnjem evropskem še ne povsem razdeljenem lovišču, na lačnem, praznem in po blaginji in razvoju hlastajočem trgu zasedel močnejše pozicije? Najpomembnejša evropska primerjalna prednost, zaradi katere so velike netoplačnice pripravljene polniti strukturne in druge sklade, je njen hitro rastoči notranji trg, ki je že danes (po številu potrošnikov) za skoraj polovico večji od ameriškega in ki »Združene evropske države« po ustvarjenem bruto družbenem produktu postavlja na prvo mesto na svetu. Pred ZDA! Razvojni hitro rastoči trgi z milijoni potrošnikov in brezštevilnimi novimi priložnostmi, vsi za domačo ograjo in brez ovir za posle, ki ostajajo v evrofamiliji, a hkrati skrbno zaščiteni pred preveč nevarno globalno konkurenco, to je ta pravo. Za to se splača potruditi.
Slovenija je bila tu prva, a je velik del prednosti že izgubila. Najprej je nova oblast sploh postrani gledala na »jugonostalgične« podjetnike, ki so si upali švercati slovensko blago na svoje bivše trge, denar pa so največkrat kar v kovčkih prinašali nazaj. Potem smo se dolgo časa ukvarjali predvsem sami s seboj in z našo novo evropsko poslovno in politično žlahto. Ko smo se slednjič spet obrnili tja, kjer se je slovensko delo tradicionalno najbolj rešpektiralo – in plačevalo, so bili za mizo že novi igralci. Prvi so prišli mediji. Nemški WAZ in avstrijska Styria sta na časopisnem trgu že dominantna. Televizijska mreža MTV je segla do Romunije, RTL se pravkar razširja. Velike trgovske verige so se razširile po Balkanu in le naš Zoran jim skuša držati štih. Kmalu ne bo več prodorne evroblagovne znamke, ki si ne bi utrjevala tudi svoje jugovzhodne pozicije.
Na Evrosongu smo izpadli že v predtekmovanju, na JV evromarketu pa gre za to, da nas iz finalnega kroga v predtekmovanje ne izrinejo.