• 5.9. 2005 • 

Dnevnik se je edini uspešno uprl slovenskemu, pa tudi svetovnemu trendu stagnacije resnih dnevnih časopisov. Njegov doseg je s skoraj 11 odstotki višji za odstotek in pol (kot v predhodnem polletju). Poroča Dnevnik.

Nedeljski dnevnik ostaja na vrhu priljubljenosti in branosti med tedniki, saj ga – po rezultatih raziskave – vsak teden vzame v roke kar 534.000 bralcev. Na skupni lestvici vseh tiskanih medijev (skupaj s prilogami) zasedata drugo in tretje mesto Nedeljski in Pilot … Zapisati moramo tudi to, da Nedeljski dnevnik vodi pred vsemi tedniki in presega Nedelo, ki je na drugem mestu, kar za 274.000 bralcev. Najbolj brana slovenska časopisna edicija je (sicer) priloga Dela in Slovenskih novic Vikend s 562.000 bralci (najbolj slikovit opis smo našli na spletni strani Dela, kjer je neki njihov bralec to komentiral z besedami, da spored pač berejo vsi lastniki televizije, kar je po njegovem nekaj podobnega, kot če bi merili branost voznih redov vlakov in avtobusov). Poroča Nedeljski.

Večer stabilno, Dnevnik gor, Delo dol. Poroča Večer.

Finance so povečale prodano naklado za 40 odstotkov (od 8.078 na 11.326). Poročajo Finance.

Med dnevniki Slovenci največ berejo Delo. Naslavlja svoje poročilo o Nacionalni raziskavi branosti Delo.

Novice vsak dan bere 425.000 ljudi. Tudi po najnovejši raziskavi branosti so Slovenske novice z naskokom najbolj priljubljeni dnevni časopis v državi. Kar četrtina prebivalstva Slovenije si vsak dan popestri s prebiranjem naših strani. Poročajo Novice.

Prodana naklada Dnevnika v obdobju april–junij 2005 je za 999 izvodov manjša kot v obdobju januar–marec.

Prodana naklada Nedeljskega dnevnika je v istem obdobju padla za 5.327 izvodov.

Prodana naklada Večera se je v enakem obdobju zmanjšala za 1.402

Delo je hkrati prodalo 1.902, Slovenske novice pa 1.018 izvodov manj kot v preteklih treh mesecih.

Poroča Slovenska oglaševalska zbornica v okviru projekta Revidirane prodane naklade slovenskih časopisov.

Razlika med piarom in oglaševanjem je v tem, da piar svoje manipulacije prodaja pod plaščem objektivne kredibilnosti, oglaševanje pa neprikrito predstavlja svoje subjektivno kodirane nagovore.

Časopisi so v težavah. Novi mediji ter spremenjene potrebe in navade so zmanjšali njihovo atraktivnost in nepogrešljivost. Potreba človeka po vedenju, po razumevanju sveta, ki ga obkroža, določa in ogroža, njegova elementarna radovednost in radoživost, veselje do lepega in zabavnega ter hrepenenje po zaupanju in prijateljstvu niso zato prav nič manjši. Svet se je od takrat, ko je angleški časnik prvi prinesel vest o Napoleonovem porazu pri Waterlooju, pač spremenil. Tistim, ki bodo to doumeli in začeli ponujati drugačne, kvalitetnejše, zanimivejše in bolj zaupanja vredne časopise, ne bo treba telovaditi s številkami ter prevzemne ali akcijske rezultate prodajati kot realno povečane naklade in pomembne bralske premike.

Avstrijski urad za nadziranje naklad (ÖAK) poroča, da so v drugem četrtletju povečali prodane naklade le kvalitetni časniki der Standard, Salzburger Nachrichten, WirtschaftsBlatt in die Presse.