• 17.10 2005 • 

Množica golonogih škotskih hrustov v karirastih krilih in gojzarjih, ki se je v minulem tednu razlezla po Ljubljani in Celju, je zapustila med domačimi opazovalci in opazovalkami močan vtis. V času vsesplošne globalizacije, ko v potrošniških centrih in izložbah pa tudi na ulicah skorajda ne ločiš, v kateri deželi ali celo delu sveta si, je tako odločna, močna in prepoznavna identifikacija, kakršno po svetu demonstrirajo škotski nogometni navijači, prava osvežitev. Seveda je res, da imajo na voljo zelo izvirna orodja z jasno in prestižno govorico, s kakršno se njihovi pandani v irharicah in dirndlih ali šajkačah in opankah le težko merijo. Odkar nam je Mel Gibson v Pogumnem srcu pokazal, kaj Škotje pod svojimi kilti imajo in česa ne, je zanimanje za škotski karo prav neverjetno poraslo. Obisk daljnih mrzlih bratrancev, ki naj bi imeli sorodno keltsko gensko zasnovo, je bil za promocijo njihove dežele, tekstila in ječmenovega žganja vsekakor uspešen. Toliko bolj, ker so nam mimogrede še pokazali, kako se pravi nogomet igra.
Naša podoba, s katero se kažemo drugim, naj se tega zavedamo ali ne, vedno nekaj sporoča. Debelušni minister, ki je na svojem vegastem biciklu in z nabasano ponošeno usnjeno aktovko na balanci vsako jutro prikolesaril v službo, je s svojo pojavo pripovedoval pač drugo zgodbo o svojem odnosu do oblasti in dela kot oni drugi, ki v Armanijevih oblekah, skrbno obrit, pristrižen, manikiran in parfumiran paradira po oblastnih hodnikih.
Dekleta, ki se jih pod vseprisotno grožnjo sexual harasmenta komajda še upaš pogledati, so, bržkone užaljena nad premajhno pozornostjo, povsem popustila vajeti. Najprej so, potem ko se mini kril pač ni dalo več skrajšati, spustila pasove tja do tistih gričkov, ki so bili po navadi kosmati, sedaj pa le še kak tetoviran metuljček miglja po njih. Še nedavno skrbno skriti trebuščki, ploski, okrogli ali noseči, ni važno, se povsem goli razkazujejo pred našimi očmi, da prebudijo še tako zaspano fantazijo. Nekateri so sicer prepričani, da je to modo v resnici skuhala svetovna farmacevtska industrija, ki bo kmalu služila milijone s prodajo zdravil za obolele prehlajene ledvičke in mehurje. A kaj vem, če je res, in če si niso te atake na moško samozavest kar sama izmislila. In da bi bila mera polna, so se začela slačiti še od zgoraj navzdol. Izreze na jopicah so tako povečala, da ne veš več, kaj jih še drži na telesu. Ena rama je obvezno gola, včasih tudi obe, in le po nekem čudežu, ki pa je vse bolj neverjeten, zadeva ne zdrsne navzdol in ne razkrije tistega, kar bi se očitno samo tako rado razkrilo. Da bo perverzija popolna, imajo nedrčki po novem prozorne, skorajda nevidne naramnice ali pa so celo sami nevidni, če sploh so. Kdo ve? O čipkastih spodnjicah, kombinežah in spalnih srajčkah, ki jih je menda moderno nositi za povrh, raje sploh ne razmišljajmo.
Fantje pa so se nabildali, da jih pod pretesnimi majčkami kar razganja. Če imajo bujne lase, jih namažejo z briljantino, če ne, se obrijejo na balin. Le kaj bi nam radi povedali?