• 7.11. 2005 • 

Kakšen je objektiven prispevek največjega slovenskega pesnika k svetovni literarni zgodovini? Koliko veljajo v primerjavi s francoskimi in holandskimi slikarji nam dragoceni impresionisti? Je res, da so Srečko Kosovel (takrat vodilna literarna avtoriteta ga je držal desetletja v predalu, ker se je bal njegove avantgardnosti), Tomaž Šalamun, Ohojevci, Irwini in Laibachovci za pogled od zunaj inovativnejši in pomembnejši?

Tomosov Lamo 4 je bil pred četrt stoletja najbolje prodajani mali izvenkrmni motor v Evropi. Savnikov Iskrin telefon je, ker ni bil zaščiten, menda največkrat kopiran industrijski dizajn, Mächtigov plastični kiosk je svoj čas stal pred muzejem moderne umetnosti v New Yorku, Elanove smučke so bile svetovni prvak, prikolice iz Novega mesta evropski, rogaški steklarji pa so imeli na peti newyorški aveniji lastno prodajalno.

Danes smo ponosni, da so sedeže v prestižnem novem mercedesu 500 S sešile slabo plačane šivilje iz Preventa, da pedalske sklope in ohišja turbokompresorjev v BMW-ejih, audijih, citroënih in še kje razvijajo in dobavljajo iz koprskega Cimosa, da imajo dirkalske mrcine v motociklistični formuli 1 Akrapovičeve izpušne cevi, da Bossove in Escadine vrhunske modele krojijo v Muri, da …

Na svetovni lestvici konkurenčnosti je Slovenija s štiridesetega mesta zdrsnila na dvainpetdeseto. Med novimi članicami Unije je slabša le Poljska na sedeminpetdesetem. Smo pa na lestvici koruptnosti napredovali na enaintrideseto mesto.

V dobrih starih časih, ko nas Američani še niso obsedli z globalizacijo, jugoslovanski trg pa je kompenziral vso produktivno izvozno nekonkurenčnost, in ko smo še bili bogatejši od Finske in Irske, ko še ni bilo lastnikov, da bi nam odrli kožo zaradi premajhnih dobičkov, takrat smo se vsaj tu in tam še poskusili v prvi ligi. Danes vemo, da gredo zgodnji petelini prvi v juho in da je v drugi frontni liniji varneje kot v prvi. Je že res, da prvoborci pobirajo prvi, a tudi oni drugi ne gremo lačni domov.