• 14.11. 2005 • 

Čitav svet zna, da će Kosovo biti nezavisno. Si lahko zamislite takšen naslov čez celo naslovnico uglednega beograjskega političnega tednika? Vendar je bila izjava dovolj šokantna in njen avtor dovolj pomemben, da si je z njo zaslužil veliki intervju, naslovno fotografijo in naslov, kot bi gade dražil.

Angleška kraljica je največja kmetica in največja prejemnica sredstev iz nesramno velikega evropskega kmetijskega žaklja, ki duši ekonomsko zdravje Unije in onemogoča realizacijo ambiciozne in prepotrebne lizbonske strategije. Elizabeta II. našega predsednika najbrže res ne bo več vabila na čaj, resnica evropskega absurda pa še nikoli ni bila prepričljiveje povedana.

Čas je, da probleme s Hrvaško prepustimo arbitraži. Zunanji minister, ki je zaigral že na vse mogoče strune, bi sicer raje nagajal in izsiljeval s priključitvenimi pogajanji, Drnovšek pa je le končno povedal, da se sami pač nismo in ne bomo sposobni s sosedi dogovoriti in da brez pomoči tretjega problem ne bo razrešen.

Pust’mo stat, da je Janez Drnovšek ministriral Miloševiću, ko je na Gazimestanu promoviral Veliko Srbijo, da noben evropski ministrski predsednik bržkone ob Drnovškovih pripombah na novo finančno perspektivo ni s stola padel in da je bil vsaj tiho, če že ne tudi zraven, ko so nam tedanji politiki in bančniki zakuhali največjo strateško napako v zgodovini nove države, ko smo za 400 milijonov evrov prodali slovenski ugled.

Bistvo je, da se je v rezidenci na Zaplani zgodil nov predsednik. Odmerjene in odločne izjave govorijo o moralni avtoriteti, ki z besedami ne špekulira, ki pove tisto, kar drugi zamolčijo, in ki ve, kaj govori. Če bi, če bo s to držo nadaljeval, če ne bo izbiral le najlepših priložnosti in se bo pogumno, odločno in modro oglašal, kadar bo svetu pogumna, odločna in modra beseda potrebna, bo lahko storil za promocijo Slovenije več kot vsi politiki, propagandisti, kulturniki in fizkulturniki skupaj.

Seveda ga ne bodo poslušali, seveda bo soliral (mar mislijo, da jim bo na koru pel?), seveda jim bo šel na živce in se ne bodo strinjali z njim, a ravno v tem je lahko njegova dragocenost. Dobri človek z Zaplane, modrost in vest Evrope obenem, slovenski Havel, Gandhi in Dalaj Lama hkrati. Povsem resno, ali si lahko za naš sloves kaj lepšega želimo, kot da nas Evropa pozna po modrih, koristnih in poštenih besedah našega predsednika?

Motijo se, ko mu očitajo, da je to le začetek predvolilne kampanje za nov predsedniški mandat. Nobenega pritlehnega interesa ne more in ne sme imeti v mislih, ko svetu postavlja pred nos moralno ogledalo. Mu tudi ni treba. Če bo v svoji pokončni drži vztrajal, je žametni stolček na vogalu Prešernove tako ali tako njegov.