Dragi Jure,

v svojem ciklu miniesejev sem kot občudovalec tvoje zamisli PODARIM DOBIM napisal dva članka na to temo. Nudi mi namreč možnosti, da povem stvari, ki bi jih zelo rad videl zapisane v Delu.
Če pa ti niso všeč oziroma ogrožajo Tvoj projekt, prosim, da sporočiš Strehovcu, da jih ne objavi. Vsaj prvega mi pusti! – pri drugem morda želiš, da izpustimo Tvoje ime?

Želel sem ga zapisati kot ravnovesje imenoma nosilcev Harvardskega projekta. Mislim, da je takšne zamisli treba imenovati z imenom človeka.

Lep pozdrav,
Marko

PODARIM DOBIM (1)

Predvidevam, da vsi komaj čakamo, da pride zima in da nas bodo vsak večer vedrili TV-skeči PODARIM DOBIM. Ne samo, da je PODARIM DOBIM odlična zamisel, kako spraviti v soglasje tri zelo različne stvari: (1) čustveni ogenj množice posameznikov, (2) uspešnost smučanja na svetovni ravni ter (3) reklamne koristi slovenskega gospodarstva. PODARIM DOBIM bi bila lahko model za reševanje resničnih težav, ki nas kot družbo pestijo. Še več: na množični fronti uvaja nov način gledanja na materialno razsežnost življenja in človeka v njej.

Ker posreduje med tremi strankami je vsak skeč zvarjen iz treh elementov. Osebnosti smučarjev s pomočjo blišča svojih uspehov (čast jim seveda zanje!) povezujejo čustveno razgretost publike z izdelki različnih gospodarskih znamk. Delujejo kot mediator, ki premošča brezupno razdaljo, ki sicer loči čustva »vroča« za narodni šport od »hladu« mrtvih industrijskih izdelkov. Brez tega prijaznega posredovanja bi tok med PODARIM in DOBIM ne stekel.

Ta trikotnik, ki na videz že sam pokrije vse cilje akcije PODARIM DOBIM pa se ves čas vrti okrog vloge TV-norčka. Čudno je, da Rifle k delovanju trikotnika nič bistvenega ne prispeva, a bi vsakdo rekel, da je pri stvari nepogrešljiv. Naj spomnim na podobno, a največkrat spregledano vlogo norčka v družbi. Dvorni norec je na primer edina oseba na dvoru, ki sme izreči resnico tudi, ko je kralj ne sme. Domače izročilo pozna vlogo vaškega norčka, čudaka, ki ga sicer soseska zaničuje, je pa edini v skupnosti, ki zna z bajalico najti vodo, zdraviti ali reči županu resnico v obraz. Rifle res obvezno nosi kapico, ki se zdi smučarska, v resnici pa je značilna kapa dvornega norca z diskretno zgubano konico. Tudi njegove šale so »neumne« (nore).

Mislim, da je vloga »norca« eden od najglobljih arhetipov človeška rodu. Lahko mu sledimo skozi vse družbe od kamene dobe sem. naj spomnim na vlogo oporečnikov v sodobnih družbah. Nemalokrat razcapati so vendarle vest našega časa. Ni vladujočega sloja, ki se jih ne bi bal. Kdor igra tarok nadalje ve, da je škis karta, ki pobere vse druge karte. Tarok izvira iz srednjeveških kart, kakršne so uporabljali vidci in vedeži davnih dob in se imenujejo TAROT. V tarotu je zapisana najbolj izbrana modrost zahodnih kultur. Tudi v tarotu je norec najvišja karta, edina za katero razlagalci menijo, da predstavlja božanstvo. Na karti je upodobljen norček s culo na rami. S srečnim pogledom se ozira v nebo in ob enem z nogo brezskrbno stopa nad prepad.

S tem, da Rifle v skečih PODARIM DOBIM uteleša arhetip norca, aktualizira na množični ravni tisto, kar je bilo že jedro Budovega učenja pred dvema tisočletjema in pol. namreč, da resnice ni niti v materialnosti sveta niti v blišču osebnega uspeha. Resnica, je govoril, je v tem, da se človek v duhu (zavesti) osvobodi vezanosti na prvo ali na drugo. Zato Rifle v skečih PODARIM DOBIM »nehote« razvrednoti na moč imenitne potrošniške predmete: polknica sijajne hiše ga lopne po glavi. Gleda gala jadrnico in vidi navadno žensko, ipd. Po drugi strani pa mora v skladu z večnostnim arhetipom, ki ga predstavlja, razvrednotiti slavo znanih soigralcev. To naredi na norčav, a konkreten način: med tem, ko on uživa postrežbo na terasi, nosilka treh medalj s Svetovnega prvenstva pometa balkon.

Marko Pogačnik

PODARIM DOBIM (2)

Opozoril sem še, da TV skeči akcije PODARIM DOBIM v slovenski prostor prinašajo nov način videnja materialne razsežnosti življenja in človeka med predmeti množične potrošnje. Gre za arhetipsko raven sporočila, ki jo uteleša komik Rifle v vlogi »vaškega norčka«. Akcija PODARIM DOBIM kot celota – zamisel Jureta Apiha – pa po mojem
Občutku udejanja vzorec pozitivnega družbenega dejanja nove vrste.

Gledano na stari način DAJ DAM mora človek žrtvovati nekaj denarja, da bi lahko podprl nek projekt – in morebiti še zadel vreden dobitek. Da bi nekaj pridobil, mora nekaj izgubiti. Z vidika pretakanja materiala je tak črno-beli vzorec realen. Nov način pa ne temelji več na premeščanju materiala ampak na pretoku energije vrednot.
Namesto črno-bele polarizacije DAJ DAMa predstavlja akcija PODARIM DOBIM model sinergijskega dejanja. Sinergija pomeni: sinteza energij. Namesto, da bi se DAJ in DAM po principu konflikta med seboj drgnila in morda zanetila nek pozitivni rezultat družbene akcije, se PODARIM in DOBIM zlagata v sintezo. Že ime je značilno. Ni zgrajeno na nasprotju ampak na soglasju. Tako PODARIM kot DOBIM sta pojma, ki človeka osrečujeta in mu prinašata izpolnitev.

S tem, da človek kupi kartico PODARIM DOBIM izpolni svojo željo, d bi pomagal tekmovalcem s pogoji smuke, ko že ne more pomagati pri samem smučanju. Človek ne izgublja, nasprotno, pridobiva možnost soustvarjanja v skupnostnem načrtu. Z druge strani nudi akcija slovenskemu gospodarstvu sijajne možnosti reklamiranja. Tudi ono ne izgublja, ko daje. Sinteza obeh prednosti je pridobitev na potenco, za naše razmere neverjetna denarna sposobnost »YU ski poola«.

Soroden primer novega vzorca družbenega dejanja je projekt pogajanj na principu »win-win«, ki ga je sredi 80-tih let razvila pravna fakulteta Harvardske univerze in ZDA pod vodstvom L.E. Susskinda in L. Uryja. Analogno s PODARIM DOBIM bi ime lahko prevedel z ZMAGAŠ ZMAGAM. Projekt sega od razreševanja sporov med posamezniki, dogovarjanja med družbenimi skupinami do pogajanj o atomski razorožitvi med velesilama – prav na zadnjem področju smo v tej zimi doživeli osupljive uspehe. Nova tehnologija pogajanja namreč sloni na medsebojnem postavljanju optimalnih ciljev. Simbolizira jo krilatica, da naj v sporu zmagata obe sprte strani – še več, druga drugi naj zagotovita najvišji uspeh. Ni treba dodajati, da je stara tehnologija temeljila na negativnostih kot so nezaupanje do drugega in strah za lastne koristi.

Če dejanje poganja energija vrednot, ki za njimi stojijo, potem je logično, da pozitivna naravnanost sinergičnega tipa lahko preseže ovire pred katerimi omaga dejanje utemeljeno na strahu in razcepljeno v notranjem sporu.

Marko Pogačnik