Tatra se vrača
MAG, • 2.7. 2008 •
Nesselsdorfer Wagenbau Fabriksgeselschaft v Koprivnici na južnem Moravskem je Ignac Šuštala ustanovil leta 1850 in poleg kočij in vagonov že leta 1897 začel proizvajati prvo motorno vozilo v srednji Evropi – President. Po Daimlerjevem Mercedes-Benzu in Peugeotu tretji svetovni proizvajalec avtomobilov sploh. Ko so leta 1919 po sesutju Avstro-Ogrske in ustanovitvi prve samostojne čehoslovaške republike preimenovali družbo (in avtomobile) v Tatro, so bili že v vrhu tehnološke naprednosti in odličnosti. Njihov legendarni model T77 je bil leta 1934 prvi aerodinamično oblikovan avtomobil s količnikom zračnega upora, ki ga še danes dosega le malokateri sodobni model. Ko je Ferdinand Porsche štiri leta pozneje oblikoval za Hitlerja legendarno ljudsko vozilo Volkswagen, si je od Tatre izposodil vrsto tehnoloških rešitev od motorja nad zadnjo osjo do zračno hlajenega motorja in kapljičastega dizajna. Po dveh desetletjih pravdanja je moral Volkswagen leta 1961 izplačati Tatri tri milijone nemških mark odškodnine.
Med nemško okupacijo so tatro, s katero so nemški oficirji tako radi divjali po ozkih čeških cestah, poimenovali za skrivno češko orožje, ki naj bi pokončalo največ sovražnikov. Nemška komanda je kmalu prepovedala oficirjem voziti preveč privlačne in nevarne tatre.
Ko so prišli Rusi, so najprej sploh ustavili izdelavo osebnih vozil in preusmerili proizvodnjo v težka in vojaška vozila, pozneje po izkazani mizerni kakovosti ruskih luksuznih vozil pa vendarle dovolili obnovo proizvodnje funkcionarskih in diplomatskih limuzin, ki pa širokemu trgu in zasebnim kupcem seveda niso bila ne namenjena ne dostopna. Tatra T603 je postala najprestižnejše in najbolj zaželeno vozilo komunistične nomenklature od Kitajske do Kube. Le naš Tito se je raje vozil z rolls-roycem, ki mu ga je bila podarila Republika Slovenija.
Potem pa se je sesul berlinski zid in z njim nizkokonkurenčni socialistični trg.
Predragih, ročno izdelanih in premalo posodobljenih limuzin ni kupoval nihče več pa tudi veliki ekssovjetski trg vojaških vozil se je zaprl. Tovarna je bila pred bankrotom in za majhen denar jo je kupil konzorcij ameriških, britanskih, belgijskih in čeških rizičnih skladov. In Ronald Adams. Prvi so pač hoteli podjetje oskubiti, opleniti, za silo postaviti na noge in prodati ter na hitro zaslužiti. Ronald Adams, tudi embeajevski finančni konzultant, pa se je kot ameriški ljubitelj kamionetov in avtor knjige 100 let ameriških poltovornjakov podal v pustolovščino. Sprejel je mesto izvršnega direktorja nove tatre in se iz Texasa preselil v Koprivnico na Moravskem.
Presenečen je odkril ekipo izjemno nadarjenih ter sposobnih inženirjev in dizajnerjev, proizvodnjo naprednih terenskih in vojaških vozil 4×4, 6×6, 8×8, 10×10 in celo 12×12 z edinstvenimi zračno hlajenimi dizelskimi motorji, ki preživijo vse vremenske razmere od minus do plus 60 in še čez – pa modre oči svoje tajnice. Oženil se je z njo, odkupil večino deležev od svojih partnerjev ter organiziral in posodobil proizvodnjo. Decembra 2006 je s češko vlado podpisal pogodbo za zamenjavo 556 težkih vojaških vozil za 130.000.000 dolarjev. Morda je uporabil edinstveno prakso nekdanje Tatre, ki v komunističnem času skorajda ni proizvajala novih vozil, temveč je pravzaprav le obnavljala in posodabljala rabljena in vrnjena. Tako tudi na sekundarnem trgu Tatre tako rekoč ni bilo. Kakorkoli, danes je Tatra, čeprav v ameriških rokah, ponos češke industrije. Zaposlili so več sto novih delavcev, v letu 2007 izdelali 1600 težkih vozil, za letos pa jih načrtujejo že 2500. In ko je Adams v intervjuju bolj mimogrede omenil, da bi ga pravzaprav srčno veselilo obnoviti proizvodnjo legendarne limuzine, se je v tisku usul tak plaz odzivov in navdušenih pričakovanj, da bo bržkone res kmalu začel proizvajati posodobljene replike, za zdaj sicer na izposojenih platformah, pozneje pa, kdo ve?
Ne vem, ali ima zgodba za nas uporaben nauk. Vem pa, da je Tomos nekdaj proizvajal najbolj prodajani mali zunajkrmni motor v Evropi, da je s svojim kolibrijem tekmoval na svetovnem prvenstvu, da je Iskra oblikovala in proizvajala največkrat skopiran dizajn telefona, da kamniški Stol morda še vedno izdeluje legendarni stol Rex, da je Elan znamka svetovnih in olimpijskih prvakov, da je slovenska strojegradnja gradila jezove in elektrarne, mostove in žerjave po vsem svetu, da torej znamo.
Nam v resnici manjka le ameriških menedžerjev in plavookih tajnic?